Na vrh
 

Nevroafektivni relacijski model (NARM)

Spontano gibanje v vseh nas je k povezanosti in zdravju. Ni važno, kako odmaknjeni in izolirani smo postali, ali kako resno travmo smo doživeli; na najgloblji ravni, prav tako kot se rastlina spontano giblje proti soncu, je v vsakem izmed nas impulz premika k povezanosti. Ta impulz je gorivo Nevroafektivnega relacijskega modela. - Dr. Laurence Heller, utemeljitelj Nevroafektivnega relacijskega modela

Nevroafektivni relacijski model je psihodinamični telesno orientiran pristop za zdravljenje razvojnih in odnosnih travm. Pri tem pristopu delamo hkrati z neuravnovešenim živčnim sistemom in identitetnimi ter odnosnimi težavami, torej s kompleksnim prežemanjem biološke in psihične ravni. Razvila sta ga dr. Laurence Heller and dr. Aline LaPierre.

Pri NARM-u ozaveščamo tako imenovane preživetvene stile, to je kognitivne, čustvene, fiziološke vzorce odzivanja, ki smo jih pridobili tekom otroštva in adolescence, če naše osnovne potrebe v določenih življenjskih obdobjih niso bile zadovoljene. Naše zgodnje odnosne izkušnje namreč pomenljivo oblikujejo naš razvoj, odnos do sebe, drugih in sveta.

Pet preživetvenih stilov ima osnove v delih Freuda, Reicha, Lowena. Pri teh stilih gre za osnovne življenjske teme oz. potrebe. To so potrebe po:

  • povezanosti, pripadnosti svetu
  • uglašenosti skrbnikov (in kasneje nas samih) z našimi fizičnimi in čustvenimi potrebami in zmožnostjo za uresničevanje teh potreb
  • zaupanju v druge in sebe, občutka varnosti, zdrave soodvisnosti
  • avtonomiji, zmožnosti postavljanja lastnih mej in izražanja brez strahu ali občutkov krivde
  • povezovanju ljubezenskega odnosa in seksualnosti.

Zadovoljitev teh potreb je ključna za dobro samopodobo in zdrave odnose z drugimi. Veliko fizičnih in čustvenih simptomov izvira iz neuresničenosti teh temeljnih potreb v zgodnjih obdobjih našega življenja. Preživetveni stili so nam v preteklosti pomagali preživeti težavne okoliščine. Vendar nam danes ne koristijo več. So pa obtičali v našem živčnem sistemu in identiteti.

NARM daje poudarek temu, kako ti stili vplivajo na naše doživljanje v sedanjiku oz. kako ga popačijo, kako lahko ustvarjajo različne simptome in nas oddaljujejo od drugih. Osnovna načela dela so podobna kot pri Somatskem doživljanju, na katerega se ta pristop naslanja – torej zavedanje telesnih občutkov, opazovanje telesnih odzivov v sedanjem času, krepitev virov osebne moči. Zdravljenje krepi funkcionalne dele posameznika in postopoma povečuje zmogljivost biološke samoregulacije in kakovostnega medosebnega stika.

Literatura

Larry Heller & Aline LaPierre (2012) Healing Developmental Trauma: How Early Trauma Affects Self-Regulation, Self-Image, and the Capacity for Relationship. North Atlantic Books.

Larry Heller & Diane Poole Heller (2001) Crash Course: A Self-Healing Guide to Auto Accident Trauma and Recovery. North Atlantic Books.